TAKO SMO ZAČELI - prvih 25 let
Dolgoletni predsednik ŠD "Invalid" Ljubljana tov. Vinko Bavcon je v svojih spominih ob 25. Letnici društva napisal:
"18. novembra 1949 popoldne smo se zbrali v Šestici ob kegljaški stezi devet vojaških vojnih invalidov, ljubiteljev kegljanja. Naj vam jih naštejem: Ivan Glinšek, Tone Zupančič, Franc Taurer – Plahun, Lojze Glinšek, Janez Peterlin, Ivan Lamut, Jože Nučič, Franci Jurca in pa jaz. Presegli smo nihanje med vse bolj očitno potrebo po ustanovitvi invalidskega društva in med psihološko težavo, ki je spremljalo invalide – športnike. Kako naj keglja človek brez noge! Invalid je invalid pa naj počiva v svojem zapečku.
Društvo je bilo ustanovljeno novembra 1949 po sklepu športne komisije pri tedanjem Okrajnem odboru Zveze vojaških vojnih invalidov v Ljubljani. Prvi predsednik je bil Franci Taurer – Plahun.
S treningi in prvimi tekmami smo prebili led. V naše vrste je zavladalo veselje. Predvsem smo se začeli čutiti enakopravne z zdravimi, saj smo zdaj natanko vedeli: še nekaj treninga, pa bomo tudi mi odnesli zastavico zmage.
Športniki – invalidi smo bili prijetna druščina. Zgradili smo si veselo tovarištvo, pa medsebojno spoštovanje. Nekaterim osamljenim tovarišem so postale vaje kar "drugi dom".
V začetku so bili v klubu samo vojaški vojni invalidi. V letu 1963 so se naše vrste izdatno okrepile: združili smo se z delovnimi invalidi in tistimi od rojstva.
Društvo je bil v letih 1951 – 1953 pobudnik ustanovitev invalidskih športnih društev v Mariboru, Celju in Kopru. Nato pa še v Novi Gorici in Kranju.
S ponosom lahko zapišemo, da je naše društvo "Invalid" tudi pobudnik ustanavljanja novih društev in nadaljevalec invalidske športne tradicije tudi v drugih republikah Jugoslavije." Potemtakem je društvo začetnik telesnovzgojnega delovanja invalidov v Sloveniji in Jugoslaviji.
ŠD "Invalid" Ljubljana je skozi desetletja delovanja dosegla številne športne uspehe. Vitrine so polne pokalov in priznanj, ki so jih člani društva osvojili na občinskih, republiških in zveznih tekmovanjih. Številna visoka športna mesta in odličja so člani osvajali v balinanju, kegljanju, streljanju, atletiki, sedeči odbojki, namiznem tenisu, plavanju, smučanju, telovadbi in šahu.
Spomnimo se najbolj zaslužnih veteranov, ki so desetletja nesebično delovali v društvu:
Franc Taurer – Plahun, Vinko Bavcon, Ivan Glinšek, Tone Zupančič, Lojze Glinšek, Janez Peterlin, Ivan Lamut, Jože Nučič, Franci Jurca, Stane Jakša, Drago Domjanović, Tone Zajc, Jože Kovač, Alojz Mecele, Franc Girimonte, Peter Šterk, Ivan Žagar, Angel Spačal, Leopold Kos, Franc Butara, Vinko Perovšek, Čedomir Pavić, Mirko Ocepek, Pavel Kirn, Karel Štekelj, Djuro Janić, Stane Vidmar, Pavle Ravnik, Rudi Fatur, Jože Flos, Slavko Draškić, Luka Mitar, Avgust Bašelj, Miro Fajdiga, Drago Sekulič, Tone Ilenič, Zdravko Luznar, Franc Potrbin, Ivan Poženel, Cvetan Simonovski, Stane Hrast in Stane Vršaj.
Pionir športa invalidov Bojan Hrovatin (profesor)
Študij je začel kot medicinec, vendar so ga razmere prisilile, da je študij opustil in prešel na športno področje. Po končani šoli se je dodatno specializiral v športu invalidov, kateremu je posvetil vse svoje moči. Njegovo obsežno strokovno znanje tako na področju medicine kot športa, njegov veder značaj, njegovo razumevanje za težave invalidov, ter njegova vztrajnost in neutrudnost so ga naravnost silile, da je pri nas oral ledino na tem področju. Njegove velike praktične izkušnje so nam ostale ohranjene v obliki zapiskov, slik in filmov ter nam še danes služijo kot temeljni kamen za razvoj športa invalidov.
ŠPORT INVALIDOV
Šport je od nekdaj prepotreben del zdravega življenja. Daleč v zgodovino sega zavedanje pomena telesnega gibanja, hkrati pa tudi zavest, da vadba ne pripomore samo k telesnemu zdravju, temveč tudi k duševni svežini.
Aktivno športno udejstvovanje močno vpliva na dobro telesno zdravje in krepi duševno zdravje. Telovadba in šport se je pri invalidih začela uveljavljati kot sestavni del njihovega zdravja ter usposabljanja.
Šport invalidov uspešno dopolnjuje ostale rehabilitacijske metode kot so: fizioterapija in delovna terapija. Tu težimo k istim ciljem: krepitev mišic in izboljšanje gibljivost sklepov, s čimer invalid veča svoje telesne sposobnosti. Hkrati se pri športni dejavnosti tudi duševno razvedri, pozablja na svojo invalidnost, razvija tekmovalni duh in se veseli uspehov. Tako postaja invalid vse bolj enak svojim zdravim sovrstnikom. Ugodno delovanje na psihično plat invalida je še posebej pomembno, saj vemo, da že sama invalidnost povzroča razne duševne motnje, le te pa šport pomaga odpravljati.
